Osnovna pravila kompostiranja si lahko preberete v članku Osnove kompostiranja. Tukaj pa se bomo podrobneje lotili hladnega in vročega kompostiranja.
Hladno kompostiranje
Upamo si trditi, da vsi vrtnarji poznajo hladno kompostiranje tudi, če ne vedo, da omenjenemu načinu tako reče. V večini primerov zgleda tako, da na kompostni kup postopoma odlagamo organski material iz vrta, okolice hiše ali kuhinje na kompostnik. Bakterije, glive, žuželke in ostali razkrojevalci odpadke postopoma razgradijo do zrelega komposta. Celoten proces traja od pol do enega leta.
Kako izboljšati hladno kompostiranje?
Zračenje kompostnega kupa
Z občasnim obračanjem ali rahljanjem kompostnega kupa bomo proces kompostiranja pospešili. Z obračanjem v kup dovajamo kisik, kar pospeši procese razgradnje organske snovi. Mikroorganizmi, ki jih želimo v kompostnem kupu so aerobni (za svoje življenje potrebujejo kisik), prav tako pa kisik potrebujejo žuželke, deževniki in ostali organizmi, ki sodelujejo pri kompostiranju
Dodajanje biomase bogate z ogljikom
Najbolj priročna materiala, bogat z ogljikom sta slama in listje dreves. Kot smo razložili v prejšnjem članku je za uspešnost kompostiranja pomembno razmerje med količino ogljika in dušika. Večina organskega materiala, ki ga dodajamo na kompostnik je bogatega z dušikom (organski odpadki iz kuhinje, travni odkos, zelene rastline). Z namenskim dodajanjem materiala bogatega z ogljikom, kvaliteto komposta izboljšamo, saj iz njega nastane humus. Ta nastane iz celuloze, lignina in drugih težje razgradljivih organskih polimerov, teh pa je največ v organskem materialu bogatim z ogljikom (slama, žagovina, jesensko listje). Humus je koristen, ker v tleh deluje kot spužva za vodo in zadržuje hranila. Z dodajanjem ogljika torej naredimo kompost bolj bogat s humusom, posledično pa tudi s hranili, ki se na humus vežejo.
Naselitev deževnikov
Kompostni deževniki so manjši in bolj rdečkasti kot vrtni deževniki. Deževniki so eni izmed najbolj pomembnih talnih organizmov. Prehranjujejo se z bakterijami, ki rastejo na ostankih razpadajoče biomase. Kompost in zemljo, mešajo, zračijo z ustvarjanjem rovov in drobijo odmrlo biomaso, posledica tega pa je hitrejši razpad biomase in hitrejše kroženje hranil. V kompostniku največkrat najdemo kompostnega ali kalifornijskega deževnika (lat. Eisenia fetida). Če v vašem kompostnem kupu še ni deževnikov, priporočamo, da jih tja naselite. Vprašajte sosede ali prijatelje, če jih imajo v svojih kompostnikih in jih nekaj preselite v vašega. Možen pa je tudi nakup deževnikov.
Biomasa, ki lahko v kompostniku povzroča težave
Organski odpadki obremenjeni s pesticidi in konzervansi
Večina agrumov (če niso domači) in bananinih olupkov je površinsko obdelanih s sredstvi za podaljševanje njihove obstojnosti. Kljub temu, da se ti organski odpadki razgradijo, kot vsi ostali, se večina ljudi raje izogne dodajanjem le teh na kompost. K sreči so organizmi, ki živijo v kompostniku, sposobni razgraditi raznovrstne snovi, tudi takšne, ki jih je ustvaril človek in jih v naravi ne najdemo. Sposobni so razgraditi številne pesticide, konzervanse in ostale problematične snovi. Svojo vlogo pri »razstrupljanju« takšnih snovi igra tudi humus. Molekule, ki sestavljajo humus imajo to lastnost, da adsorbirajo (vežejo) številne manjše molekule, kot so npr. mineralna hranila (nitrati, fosfati, kalij, železo, ...), adsorbirajo pa tudi problematične molekule. Rastline in drugi talni organizmi posedujejo mehanizme s katerimi iz humusa vzamejo tiste snovi, ki jih potrebujejo. Ker ostankov pesticidov in drugih polutantov talni organizmi ne rabijo, ostanejo ti vezani na humus. V vezanem stanju pa so inertni (nedejavni), zaradi česar so njihovi negativni učinki zmanjšani.
Vseeno je pomembno koliko problematičnih odpadkov damo na kompostnik. Kakšen pomarančni olupek ne predstavlja nevarnosti, če pa je takšnih odpadkov veliko, lahko ti predstavljajo problem. Če se odločimo, da bomo vseeno kompostirali večje količine takšnih odpadkov, priporočamo, da takšen kompost uporabite okoli grmov, dreves in okrasnih rastlin.
Kuhana hrana
Tudi kuhana hrana normalno razpade na kompostniku. Razlog zakaj je na kompost ne dodajamo je, ker privlači podgane in miši. To zna biti problem posebej, če živimo v mestu. Kompostni kup lahko pred glodavci zaščitimo, če na stene kompostnika namestimo mrežo.
Alelopatične rastline in rastline, ki vsebujejo veliko taninov
Kar nekaj rastlin, ki rastejo pri nas v okolje izločajo snovi s katerimi zavirajo rast drugih rastlin. S tem ustavljajo konkurenco in si izborijo več prostora zase. Takšnemu mehanizmu pravimo alelopatija. Najpogostejše alelopatične rastline pri nas so oreh, tisa, ciprese in pajesen. Priporočamo, da teh rastlin ne odlagate na kompost v večjih količinah. Problematično zna biti tudi listje hrastov in kostanja. To vsebuje veliko taninov, ki upočasnijo razgradnjo. V manjših količinah ali mešano z drugo biomaso, listje orehov in kostanjev ne predstavlja problema.
Pleveli in bolne rastline
Če na kompostnik odlagamo plevele, ki imajo zrela semena bodo ta v kompostu preživela. Z uporabo komposta na vrtu, tako na vrt zanesemo semena, ki bodo vzklila. Podobno se bo zgodilo, če kompostiramo rastline, ki so okužene z bakterijami ali glivami. Te lahko v kompostu preživijo s čimer jih lahko kasneje zanesemo na vrt.
Prednostni hladnega kompostiranja
- Kompostiranje po metodi hladnega kompostiranja je enostavno in ne zahteva veliko dela.
- Če razumemo postopek lahko z lahkoto pridelamo kvaliteten kompost.
Slabosti hladnega kompostiranja
- Čas kompostiranja je dolg.
- Če na kompost odlagamo plevele s semeni, bodo ta v kompostu preživela. Prav tako preživijo patogeni mikroorganizmi (tisti, ki povzročajo bolezni rastlin in živali).
Vroče kompostiranje
Vroče kompostiranje je hitro in intenzivno. Od nas zahteva večji vložek dela, a nam da veliko hitrejše rezultate. Procese vročega kompostiranja izvajajo termofilne (toploljubne) aerobne bakterije in glive. Med tem, ko razgrajujejo organsko snov, se sprošča toplota, ki proces kompostiranja še pospeši in ugodno vpliva na nadaljnjo rast termofilnih gliv in bakterij. Temperatura, ki jo kompost doseže je navadno med 55 °C in 65 °C. Če je nižja, je proces kompostiranja počasnejši, če pa je višja, se lahko začne biomasa v sredini kompostnika tleti s čimer pade kvaliteta komposta.
Postopek vročega kompostiranja
1. Ustvarjanje kompostnega kupa
Sestavljanje kupa za vroče kompostiranje.Kompostni kup ustvarimo na enkrat. Velik mora biti med 1 m3 in 1,5 m3. Velikost je pomembna zaradi zadrževanja toplote. Če je kup premajhen se prehitro hladi, če pa je prevelik se lahko pregreje. Pozorni moramo biti na razmerje med ogljikom in dušikom, ki je opisano v članku Osnove kompostiranja. Biomasa bogata z ogljikom naj predstavlja okoli tri četrtine volumna, biomasa bogata z dušikom pa okoli četrtino. Kompostni kup zložimo po plasteh. Začnemo z ogljikom bogato biomaso, na katero damo plast z dušikom bogate biomase. Tanko nadaljujemo, dokler kupa ne sestavimo. Vsako plast temeljito zmočimo z vodo. Kompostni kup na koncu pokrijemo s folijo.
2. Obračanje komposta
Obračanje kompostnega kupa. Po štirih dneh kompostni kup prvič premečemo. Začnemo z materialom, ki je na zunanji strani komposta. Ta naj postane notranjost premetanega kupa. V tem koraku je dobro, da se nastajajoči kompost premeša, zato plasti niso več pomembne. Ko kompost premečemo, ga znova pokrijemo. Naslednje obračanje kompostnega kupa sledi čez dva dni. Postopek ponovimo, kot smo to storili prvič. Do konca kompostiranja kup premečemo vsaka dva ni. Po 18 dneh oz. osmih obračanjih je kompost končan.
Vroč kompost po navadi vsebuje večje koščke biomase. Če bomo kompost uporabili kot zastirko, to ne bo predstavljalo problema. Če želimo, da je kompost bolj fin ga presejemo ali pa na začetku material zmeljemo.
Prednosti vročega kompostiranja
- Če je vroče kompostiranje pravilni izvedeno, dobimo veliko količino kvalitetnega komposta. Iz kubika biomase bi morali dobiti slab kubični meter komposta.
- Zaradi visoke temperature tekom kompostiranja propadejo patogeni mikroorganizmi, semena in korenine plevelov ter škodljivci.
- V kratkem času lahko ustvarimo večje količine komposta.
Slabosti vročega kompostiranja
- Od nas zahteva veliko dela.
- Vroče kompostiranje je bolj občutljivo kot hladno. Za uspešno kompostiranje po metodi vročega kompostiranja je potrebno poznavanje postopka in izkušnje. Koristno je tudi, če spremljamo temperaturo v notranjosti kompostnega kupa, zaradi česar pa bomo potrebovali primeren termometer.