Kaj smo počeli 2020?
Večina ljudi bi se verjetno strinjala, da je bilo leto 2020 milo rečeno naporno. Epidemija novega koronavirusa in spremembe, ki jih je povzročila, so zaznamovale delovanje praktično celotnega človeštva, prav tako pa so te spremembe močno vplivale tudi na naše delovanje. 2020 je bilo leto konstantnega prilagajanja, nenehno spreminjajočih načrtov, odrekanja, sprejemanja in potrpežljivosti. Mnogi načrtovani projekti, kot so tečaj permakulturnega načrtovanja, mala šola permakulture, tečaj o načrtovanju ekovasi (Ecovillage Design Education) in mnoge delavnice smo bili primorani odpovedati. Kljub temu pa nam je uspelo izpeljati mnogo projektov, nekatere smo zasnovali na novo, nekatere pa prilagodili novim okoliščinam.
Občni zbor in konvergenca
Leto smo začeli precej običajno. Prvi večji dogodek društva je bil zbor članov društva, ki smo ga pospremili s Permakulturno konvergenco Slovenije. Permakulturne konvergence so srečanja permakulturnikov, ki potekajo po celotnem svetu v različnih obsegih (od regionalnih, nacionalnih do mednarodnih konvergenc), njihov namen pa je povezovanje in organiziranje permakulturnikov. Še ena posebnost permakulturnih konvergenc je, da predstavljajo priložnost za zagovarjanje permakulturnih diplom. Permakulturni načrtovalci po opravljenem tečaju permakulturnega načrtovanja (Permaculture Design Course) zbirajo svoje načrte, dokumentirajo proces učenja in izbor načrtov predstavijo pred komisijo diplomiranih in izkušenih permakulturnih načrtovalcev. Na letošnji permakulturni konvergenci je diplomiral naš član Jošt Kozelj, za kar mu iskreno čestitamo. Komisijo so sestavljali Ira Zorko, Janez Božič in Tomislav Gjerkeš.
Simbiocen in Krater
V sodelovanju z društvi Trajna in Prostorož smo se že v 2019 s projektom Simbiocen uspešno prijavili na razpis Mreže raziskovalnih umetnosti in kulture (RUK, Ministrstvo za kulturo). V okviru tega projekta smo v Ljubljani začeli ustvarjati Krater, ustvarjali laboratorij v gradbeni jami. Zapuščeno gradbeno jamo sredi Bežigrada, kjer je pred 30 leti stala Topniška vojašnica, v vseh teh letih pa jo je zavzela narava, smo s spoštovanjem do divjega urbanega ekosistema začeli urejati v prostor ustvarjanja in sodelovanja. Tam zdaj stojijo delavnica za ročno izdelavo papirja, lesarska delavnica, preprost laboratorij za delo z glivami, pokrit skupnostni prostor, znanja kuhinja in še nekaj drugih elementov. Eden izmed glavnih namenom Kraterja je iskanje potencialov, ki jih nosijo invazivne rastline. V omenjenih delavnicah bomo iz njihove biomase izdelovali različne izdelke in ter skozi iskanje koristnih načinov uporabe invazivnih rastlin naslovili ta okoljski problem. Prostor nameravamo širši javnosti otovorili spomladi, ki bomo končali s postavljanjem infrastrukture in začeli z izvajanjem dogodkov. Več o Kraterju lahko spremljate na naši FB strani ali pa na FB strani društva Trajna.
Delovne počitnice na gradu Mirna in v Gornji Radgoni
Člani društva smo si tudi letos organizirali tradicionalne delovne počitnice. To je celo-tedensko druženje, ki smo ga tokrat razdelili med dve lokaciji. Najprej smo popravljali kompostni wc, ustvarjali balkonski vrt in uživali v magični glasbi na gradu Mirna, potem pa smo se odpravili na prazni Pomurski sejem. Tam smo se šele zares vklopili v počitniški duh druženja, se namakali v lokalni gramozni jami, šli na koncert Adija Smolarja, uredili vrtove in se dotaknili koncepta za dogodek Skupaj skozi spremembe.
Renesansa naravne gradnje
V jeseni smo skupaj z Združenjem za naravno gradnjo organizirali sklop predavanj o naravni gradnji. Predavanja so potekala preko spleta. Poslušalcem smo predstavili aktualne teme naravne gradnje, tako o oblikovanju prostora, načrtovanju prostora kot o naravnih gradbenih materialih ter sodobnih nevarnostih, ki nam jih ponuja ‘’ne-naravno’’ bivanjsko okolje. Člani društva smo dogodek podprli predvsem tehnično in operativno, Združenje za naravno gradnjo pa je prispevalo večinsko vsebino. Sodelovali smo tudi s Stavbno in bivalno biologijo. Predavanja so še vedno dostopna na spletu in jih društvo ponuja svojim članom in drugim uporabnikom.
Predavanja na spletu in ostali dogodki
Poleg omenjenih dogodkov smo organizirali še nekaj predavanj (Webinar: Pot v naravni svet) in pogovorov na spletu z Mladimi za podnebno pravičnost ter Vrtom Obilja. Društvena srečanja so bila lani precej okrnjena. Uspelo nam je organizirati dva srečanja v živo v maju in septembru ter nekaj online srečanj.
Razvoj društva
Za eno izmed dobrih stvari, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, je, da smo imeli več časa za ukvarjanje s tem, kako smo organizirani kot društvo. V društvo smo pospešeno uvajali nove člane in se posodabljali organizacijsko strukturo društva. Z rednimi evalvacijami smo opazovali kako delujemo, identificirali izzive, ki so se pojavljali in iskali rešitve nanje. Skratka, uspelo nam je posodobiti delovanje društva, delovne skupine, vloge, ki jih te opravljajo in druge aspekte organizacije. S tem postajamo bolj učinkoviti, lahko izvedemo več projektov, aktivno vključimo več članov in v splošnem rastemo kot organizacija.