Permakultura, izpeljanka iz permanenten, torej trajnostne kulture, predlaga kup rešitev, ki so namenjene transformaciji družbe, katera se kaže kot nujno potrebna, tako s pandemijo, recesijo, klimatskimi kot drugimi globalnimi spremembami.
Obilica vsakdanjih problemov nam zakriva pogled na večje probleme, ki nam pretijo za temi.
Permakulturniki se sprašujemo, kaj so dejanske potrebe sodobnega človeka. Sprašujemo se, kam nas pelje pot, po kateri hodimo. Kakšno imamo smer ter kakšno hitrost? Kam in kako zaviti, da prestopimo v resnično trajnostno družbo?
Rojstvo permakulture sega v 70. leta prejšnjega stoletja. Začela se je v agrikulturi, a se je z globokimi uvidi začetnika Billa Mollisona, izhajajočih iz naravnih vzorcev in principov, kmalu začela preslikavati na druga področja.
Tako smo lahko priča razvoju mnogih novih modelov, preizkušanju novih struktur ter uporabljanja novih tehnik. Naslanja se na ugotovitve naših prednikov in jih posodablja. Premišljeno in načrtovano dodaja nove plasti razvoja. Veseli se v preprostosti življenja a hkrati spodbuja tehnologijo, ki nas bo podprla v našem delovanju.
3 etike so temelj permakulturnega načrtovanja. Podpira jih množica načel, ki jih uporabimo v različnih fazah načrtovanja.
Permakultura predlaga različne modele trajnostnega gospodarjenja z zemljo, vodo, spodbuja uporabo naravnih materialov in lokalizacijo primarnih virov za zadostitev osnovnih življenjskih potreb, spodbuja organizacije s praznim središčem, lokalne eko-skupnosti ter povezovanje, socialno podjetništvo ter mnoge druge. Permakultura postavlja razumevanje človeka v ekosistemu kot delček celote, hkrati pa kot pomemben člen v tem ekosistemu.
Že mala sprememba razumevanja človeka v naravni poziciji sveta lahko povzroči velike spremembe.
Permakultura ne meri bogastva posameznika na večni rasti in presežku virov, ampak stabilnosti medsebojno prepletenih oblik vrednosti. Te so socialna, materialna, finančna, naravna, intelektualna, izkustvena, duhovna in kulturna vrednost. (8 forms of capital) Ste se kdaj vprašali, kako bogati ste, skozi ta očala?
Če si dovolimo pogledati svoje življenje skozi 8 oblik vrednosti, ugotovimo, da živimo v izobilju.
Permakultura nas vabi k sistemskemu in cikličnemu razmišljanju zavedajoč se, da vsaka naša akcija pomeni spremembo ekosistema, tako socialnega kot naravnega. (System thinking)
Orodja sistemskega razmišljanja. (avtor grafike: Melanie Vuga)
A začne se pri nas samih! Do sedaj smo se spraševali ali imam svoj vrt z biološko hrano, koliko (pitne) vode uporabim na dan, ali ločujem odpadke, grem peš, s kolesom ali letalom, potrebujem traktor ali je motokultivator dovolj, kupim svoje ali si delim s sosedom, rabim novo, ponovno uporabim. Ali lahko prenovim?
Ampak zdi se, da to ni več dovolj! Trenutna situacija nam pravi, da potrebujemo korenite spremembe v našem bivanju in delovanju.
Se lahko vrnemo nazaj v naraven ritem bivanja, sledimo naravnim vzorcem delovanja?
Odličen model, ki je povzet iz naravnih vzorcev in se lahko preslika na mnoga naša področja je Zmajevo Sanjanje (DragonDreaming).
Ciklični fraktalni oz. samopodoben model vseh oblik življenja v štirih fazah: sanjanje, načrtovanje, izvajanje in praznovanje. (avtor grafike: Melanie Vuga)
Naj zaključim s slednjo mislijo: Vsega imamo dovolj! Če v tem trenutku začnemo zgolj z vzdrževanjem sistema, ki smo si ga ustvarili, in pustimo, da se uravnoteži, je to prvi korak k stabilnosti. Drugi korak naj bo nadomeščanje modelov, sistemov in tehnik ter tehnologije, ki nam ne služi, z novo, ki nas resnično osvobaja. Pa znamo biti? Mirovati? Torej ne delovati?
Všeč mi je rek, sicer v angleščini: ''We are human beings, not human doings.''
Jošt Kozelj, dipl. prmk. načrtovalec
#etike permakulture #permakulturno načrtovanje #naravna gradnja #sociokracija #zmajevo sanjanje #ekovaške skupnosti #pouk na prostem #socialna kmetija #vrt brez prekopavanja #self growth #ljudsko pravo