PERMAnentna agriKULTURA
Permakulturo sta v sedemdesetih razvila Bill Mollison in David Holmgren kot odziv na tedanjo ekološko in ekonomsko krizo z namenom, da ponudita nov model razvoja, ki temelji na razumevanju dogajanja v naravi. Izraz permakultura izhaja iz začetnega poimenovanja PERMAnentna agriKULTURA, ker sta se ukvarjala predvsem s trajnostno pridelavo hrane. Skozi razvoj in širjenje sistema načrtovanja, ki temelji na etičnem odnosu do narave in ljudi, danes permakulturo razumemo kot celosten pristop odgovarjanja na izzive današnjega časa. Poleg proizvodnje hrane vključuje tudi vse ostale aspekte človeškega bivanja, kot so socialni odnosi, ekonomija, arhitektura, izobraževanje in drugi.
Permakulturno načrtovanje in delovanje temelji na etikah; skrb za ljudi, skrb za zemljo in pravična delitev presežkov.
Etike prmakulture so skrb za naravo, skrb za ljudi in pravična delitev presežkov.Permakultura sloni na pozornem, preudarnem opazovanju narave in posnemanju njenih vzorcev, ki so opisani v permakulturnih načelih. V naravi se ob najmanjši porabi energije proizvede največ, kar je potrebno. Naravni ekosistemi učinkovito uporabljajo razpoložljive vire in energijo, brez nastajanja odpadkov ali nepotrebnih izgub. Če razumemo načela, po katerih ti ekosistemi delujejo, jih lahko prenesemo v različna področja našega življenja in s tem zagotovimo trajnost. Nekatera načela, ki jih permakultura uporablja pri načrtovanju trajnostnih sistemov so: opazuj in deluj, vključuj, ne izključuj, uporabi in ceni raznovrstnost in vsak element opravlja več funkcij ter je podprt z vsaj tremi drugimi funkcijami.
Permakultura združuje znanstvena dognanja s tradicionalnim znanjem in odnosom do narave. Plemenske skupnosti nas opominjajo na zavedanje, da smo ljudje del okolja v katerem živimo. To zavedanje je nepogrešljivo za zdravo in delujočo skupnost ljudi. Neposredno smo odvisni od zdravja prsti, vode in zraka. Vsak člen je pomemben in si zasluži pozornost in nego. Permakultura vnaša v vsakdanje življenje sistemsko razmišljanje, kjer smo ljudje in narava neločljivo povezani in del enega sistema - Zemeljske biosfere.
Permakultura presega trajnostno ravnanje, kjer le ohranjamo ali zmanjšujemo vpliv ljudi na Zemljo, ker z zavestnim načrtovanjem omogočamo in spodbujamo procese obnavljanja ekosistemov in skupnosti.
Enostavni primeri uporabe permakulture
- Pridelava in uporaba domačega komposta vpliva na povečanje organske snovi v tleh, spodbujanje biodiverzitete in življenja v tleh ter posledično boljšo rodovitnost, kar poveča prehransko vrednost pridelka.
- Z enostavnimi in dostopnimi tehnološkimi rešitvami (npr. kompostno stranišče) zmanjšamo porabo vode in preprečimo onesnaževanje pitne vode, pridelamo kakovosten kompost in zadržimo hranila na naši parceli.
- Uporabljamo socialna orodja, ki omogočajo, da se vsak posameznik izrazi in obenem najde svoje mesto v skupnosti.
Odnosom med ljudmi ter družbeni odgovornosti se posveča vedno več pozornosti. Odnosi so gradniki skupnosti, ki zagotavlja varnost in dobro počutje. Pravijo, da družina ni dovolj, saj je za vzgojo otroka potrebna celotna vas. Permakultura odnose med ljudmi in medsebojno podporo postavlja v jedro človeškega bivanja.
Kljub različnim predstavam o permakulturi, pa jo lahko razumemo kot svetovni nazor, ki vidi ljudi kot le en element v biosferi našega planeta in prepoznava našo odgovornost do vseh živih bitij. Daje nam orodja in priložnosti, da postanemo skrbniki Narave in naše človečnosti.