Kvaliteta bivanja na temu planetu je direktno povezana s kvaliteto tal. 90% hrane proizvedemo na golih tleh, kar pomeni, da moramo vsako leto uničiti potencial trajnega ekosistema, ki predstavlja osnovo za naše bivanje na planetu. Posledice obdelave tal so veliki izpusti CO2, uničevanje vodnih virov, izguba rodovitne prsti, erozija, širjenje puščav, ranljivost za sušo in močo, socialni in ekonomski problemi. Vemo in znamo bolje!
Regeneracija
Domačija Pr’ Nebavec v razvoju - drevesni/grmovni nasadi, trajnice, vrtovi brez prekopavanja, izobraževanje, turizem ter lokalna skupnost. Regeneracija ljudi in zemlje je možna!Namen regeneracije ni “biti manj slab”, ampak stanje izboljšati! Bistvo je v opazovanju, načrtovanju, vzpostavljanju, koriščenju ter vzdrževanju kmetijskih sistemov na podlagi celostnega pristopa. Cilj so zdrava tla, na katerih vzgajamo vrhunsko hrano, zdrave ljudi, lokalno ter globalno skupnost ter pravično ekonomijo. Regenerativno kmetovanje je dinamično in celostno, vključuje permakulturno načrtovanje, ekološko kmetovanje, biodinamiko, agro-gozdarstvo, ohranitveno obdelavo tal, no-till, prepoznava pomebnost živali ter celostno upravljanja z vsemi naravnimi viri.
Zakaj, kako in kje začeti? Kaj so prioritete?
1. Podnebje
Kot prvo moramo biti pozorni na klimo v kateri se nahajamo. Z vsemi svojimi aspekti namreč predstavlja pravila igre. Analiza je obsežna in je temelj za vso nadaljnjo delo! Tukaj ne govorimo samo o vremenski klimi ampak tudi o človeški klimi, ki je največji potencial, hkrati pa tudi največji izziv, ne glede na to kaj počnemo. Pripravljeni moramo biti na osebno rast, na sodelovanje ter preseganje egoističnih ravni delovanja. Začnemo pa sami pri sebi: “Kaj nas zjutraj vrže pokonci? Kaj je moj smisel, kako lahko prispevam?”
2. Geografija
Analiza na podlagi 3D modela višin, plastnic ter reliefa.Šah ima pravila igre, ima pa tudi šahovnico. Geografija je naša šahovnica, predstavlja okvir in močno vpliva na dinamiko igre. Pri geografiji analiziramo prispevno območje pokrajine in v kakšnem odnosu je z sedanjimi in bodočimi fizičnimi elementi. Analiziramo topografijo, demografijo ter geologijo.
3. Voda
Živimo na planetu Voda! Je prioriteta številka 1! Je vir življenja. Voda je lahko destruktivna ali produktivna sila, odvisno kako dobro jo znamo opazovati, predvideti njeno obnašanje ter jo pozitivno koristiti. Pri načrtovanju je voda na prvemu mestu, šele nato načrtujemo ceste, zgradbe, vrtove, trajne nasade itd.
Kam teče voda? Kakšna je prispevna površina, ali je vode preveč ali premalo? Kje bomo locirali ceste, nasade, stavbe, vrtove, da bodo le ti v harmoniji z vodo?
4. Dostopi
Načrtovanje dostopa poteka hkrati z analiziranjem geografije in vode. Dostop je pomemben za koriščenje ter nego sistema, prav tako za gibanje, premike, vožnjo, prihod, odhod… Dobro načrtovane in implementirane nam prihrani ogromno časa, energije, živcev in denarja.
5. Agro-gozdarstvo, rastlinski in živaljski sistemi
Kostanj = koruza, ki raste na drevesu!Industrijska pridelava enoletnic za prehrano nas pelje v pogubo. Nobenega izgovora ni več. Prehrambene potrebe moramo zadovoljiti s pomočjo trajnih ekosistemov. Kmetijsko-gozdarski sistemi so hrbtenica regeneracije in imajo zelo velik potencial za reševanje izzivov s katerimi se soočamo. Prioriteta so trajni nasadi, ki poleg direktnih koristi opravljajo ekosistemske funkcije. Prav tako podpirajo njivske, vrtne ter živalske sisteme.
Slika: Nasadi dreves, grmov in trajnic se na domačiji Pr’ Nebavec razvijajo ob robovih terasastih poti. Skrbno načrtovano pašništvo in košnja se izvajata na širokih pasovih travinja. Poti oziroma dostop na hribovski kmetiji določa kje najlažje negujemo in koristimo trajne nasade. Veliko vlogo igra naravna sukcesija, ki usmerja in nakazuje potenciale. Najboljši čas za nego nasadov je od začetka septembra naprej, ko je v nočeh vedno več hladu in rose. Takrat porežemo odvečne rastline in zagotovimo izbrancem več sonca, porezana biomasa pa onemogoča rast trav ter povečuje humus v tleh.
Slika: Divjaku hruške sem z odrezom trdoleske omogočil več prostora in sončnih žarkov. Trdolesko sem porezal na višini pasu. Včasih porežem tudi tik tal. Hruško bom naslednjo pomlad cepil oziroma požlahtnil. Takšnih primerov je na parceli na stotine in vsi so posledica naravne sukcesije, ki mi omogoča, da se stvari lotim na veliko, prihranim denar in si hkrati omogočim dodaten vir zaslužka s prodajo viškov.
Gozd
Gozd je ena izmed najlepših in najučinkovitejših oblik življenja na zemlji. V gozdu je življenje na vsakem koraku! Drevesa so samo ena od mnogih oblik življenja v gozdu. Gozdovi sami sebe podpirajo brez človekove pomoči. Ni košnje, pletja, škropljenja ali prekopavanja. Ni pesticidov, herbicidov in kemikalij. Če pogledamo izven naše posodobljene kulture, do najbolj naprednih in življenjsko bogatih naravnih rastočih ekosistemov, je jasno razvidno, da je delo z naravo pametna in najbolj učinkovita pot k regenerativni vzgoji hrane in ustvarjanju življenskega prostora. Lahko ustvarjamo sonaravne ekosisteme, polne življenja, hrane, lepote in varnosti. Bistvo je v opazovanju narave, v negi in v sodelovanju z njo. Gozd je naš največji učitelj! Poglejmo kaj nam nudi:
- Uravnavanje klime,
- zavetje,
- varovanje, čiščenje, zadrževanje ter sproščanje vode,
- gozdarstvo (drva, konstrukcijski les),
- nabiralništvo (borovnice, gobe, okrasne rastline, zdravilne rastline, smola),
- pridelovanje (vzgoja gob na hlodih, okrasne in zdravilne rastline),
- lov,
- rekreacija,
- učni poligon.
Gozdni vrt
Fijeroga nad Koprom – zasaditev sadnega drevja, sadnega grmičevja, začimb, zelišč, okrasnih trajnic, zelenjave ipd.Gozdni vrt je habitat v katerem raste pestra združba rastlin, s poudarkom na užitnih ali kako drugače uporabnih rastlinah. Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, vzpenjavke, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, trajna zelenjava ipd. Je dom mnogim drugim življenskim oblikam. Osnovan je na opazovanju naravnih načel, procesov in vzorcev.
Drevesno-pašni ekosistemi
Drevesno-grmovni nasadi dajo pašnikom mnogo dodanih vrednosti - les, oreščke, sadje, zaščito živalim, zadrževanje hranil, uravnavanje vodnih ciklov itd. Poznamo mnogo oblik, ki so odvisni od klime, terena, vodnih režimov, vrsta živali itd.
Zimska pašna zaloga prihrani ogromno živcev, dela in denarja!Celoletna paša ter zdravi in bogati pašniki so mogoči le s skrbnim planiranjem. Ključ do uspeha je poznavanje naravnih vzorcev s pomočjo katerih izvajamo hitre ter redne premike, kar omogoča, da imajo rastline dovolj časa za regeneracijo. Rezultat je večja količina in boljša kvaliteta paše/krme. Z vključevanjem dreves in grmov imajo pašniki veliko boljšo vodno zadrževalno kapaciteto - več vlage v tleh omogoča hitrejšo rast trav.
Obdelovalni kmetijski pasovi, obvodna drevnina, veterne zaščite
Trajni nasadi dreves, grmičevja, vzpenjavk v kombinaciji z obdelovalnimi površinami - pridelava sena, pašništvo ali njiva.
Trajni nasadi dreves, grmičevja, vzpenjavk v kombinaciji z obdelovalnimi površinami - pridelava sena, pašništvo ali njiva.Drevesni in grmovni nasadi med pasovi obdelovalnih površin igrajo zelo pomembno vlogo - nudijo zavetje raznim oblikam življenja, ustvarjajo mikroklimatske pogoje za uspešno rast pridelkov, pospešujejo kroženje snovi in hranil, uravnavajo vodne cikle, predvsem pa nudijo dodano vrednost kmetijskim površinam. Trajni nasadi ob rekah in potokih preprečujejo erozijo in odnašanje brežin ob večjih nalivih, preprečujejo spiranje hranil v vodotoke, preprečujejo poplavljanje, skrbijo za zdravje vodotokov ipd.
6. Stavbe
Največkrat moramo delati z obstoječimi stavbami. Morebitna renovacija naj bo premišljena in usmerjena v energijsko učinkovitost. Nova infrastruktura naj bo mobilna, prenosljiva, večnamenska in primerne velikosti. Usmerjeni smo v naravno gradnjo z naravnimi in lokalnimi materiali.
7. Ograje in pašni sistemi
S pravilno postavitvijo trajnih ograj in uporabo mobilnih pašnih sistemov zagotovimo redno in hitro premikanje živali.
8. Tla
Tla so ppokazatelj kako dobro upravljamo z vodo, dostopom, trajnimi/enoletnimi nasadi ter ograjami. Ustvarjanje vrhnje plasti rodovitne zemlje naj bo pri vzgoji hrane prioriteta št.1!
Vrtovi brez prekopavanja
Zaščita tal pozimi je bistvenega pomena. Vrtnarjenje s pomočjo kompostne zastirke je učinkovito, enostavno, produktivno predvsem pa rodovitno! - Domačija Pr’ Nebavec.Na vrtnih površinah se poslužujemo grobe in fine kompostne zastirke, s katero vsako jesen pokrijemo tla. Tla ne obdelujemo, naš namen je, da so ves čas zaščitena pred soncem, dežjem in vetrom. Golo zemljo dež zbije, sonce zapeče, veter izsuši - temu se izognemo s pomočjo zastirke.
Njive, ohranitvena obdelava tal in no-till
Zaščito in izboljšavo tal na večjih površinah izvajamo brez oranja. Biomaso, ki smo jo vzgojili na licu mesta, potlačimo, skozi njo pa vznikne kultivirana rastlina (koruza, buče,soja, nizek fižol, sončnice ipd.).V Sloveniji je vedno bolj razširjena ohranitvena obdelava tal, katere namen so minimalni posegi v strukturo tal, medtem, ko so v tujini že zelo dobro razviti “no-till” sistemi - popolnoma brez obdelave tal. Bistvo je v gojenju rastlin za zastirko na licu mesta. Te rastline se sejejo pred zimo (rž, grahor, ...) spomladi pa se jih potlači/povalja. Potlačena rastlinska biomasa ostane na tleh kot zastirka. Hkrati se v zastirko seje semena za pridelek. Rezultat so bistveno manjši stroški, saj se traktor na njivo spomladi zapelje le enkrat. Prav tako se močno zmanjšajo stroški za gnojila ipd. No-till kmetovalci so glede pridelkov povsem konkurenčni konvencionalnim, ekonomsko pa v veliko boljšem stanju zaradi manjših stroškov. Največji dobiček no-till sistema pa je v zdravju in kvaliteti tal, saj imajo vsako leto večjo vsebnost humusa, boljšo strukturo in so tako veliko bolj odporna na močo in sušo.
9. Ekonomija
Pravična ekonomija je možna za vse. Imamo priložnost in hkrati odgovornost, da podpiramo in razvijamo dejavnosti, ki služijo regeneraciji ljudi in zemlje. Stvari je potrebno vzeti v svoje roke. Vse preveč je odvisnosti od nesmiselnih subvencij, ki kmetovalce sili v destruktivne prakse, dolgove in ekonomsko nestabilnost. Smo v času izjemnih potencialov, le oči je potrebno odpreti za vse možne dejavnosti in panoge, ki so na kmetiji mogoče.
10. Energija
Ali smo energijsko učinkoviti? Koliko vložka je potrebno in kakšni so rezultati? Ali koristimo zastonj gravitacijo? S čim se grejemo poleti in kako poskrbimo za hlajenje? Ali mehanizacija služi nam ali smo mi njeni sužnji? Kako dobro in učinkovito koristimo sončne žarke, fotosintezo in biološke potenciale?
Prihodnost je svetla
Vedno več ljudi prepoznava pomembnost ter potencial regenerativnega kmetovanja, saj ta s svojimi praksami povečuje vsebnost humusa v tleh, izboljšuje kvaliteto tal, se zaveda pomena vode in jo pametno koristi, zmanjšuje CO2 v ozračju ter spodbuja socialno in ekonomsko obilje. Vabim vas, da (p)ostanete del regeneracije.
Kaj pa regenerativno kmetovanje v Sloveniji?
V slovenskem prostoru je regenerativno kmetovanje nov pojem. Kljub temu pri nas deluje nekaj kmetij, ki jih lahko opisali kot regenerativne. Nekaj takšnih kmetovalcev in strokovnjakov se je letos predstavilo na kmetijsko - živilskem sejmu AGRA 2018, v sklopu dneva o regenerativnem kmetovanju, ki smo ga na sejmu AGRA organizirali člani Društva za permakulturo Slovenije. Ti so bili:
- Aljaž Plankl in Primož Turnšek (Društvo za permakulturo Slovenije),
- Peter Studen (kmetija Brevkina svežina),
- Primož Krišelj (kmetija Pri Šuštarju),
- Dr. Rok Mihalič (profesor na Oddelku za agronomijo, Biotehniška fakulteta Ljubljana).
Dan o regenerativnem kmetovanju smo organizirali v sodelovanju z organizacijo Safe Food Advocacy Europe (SAFE) iz Bruslja v okviru njihovega projekta, ki ga financira EU program LIFE.
Poleg omenjenih, se s promocijo regenerativnega kmetovanja ukvarja platforma PERTERRA, informacije o regenerativnem kmetovanju pa boste našli tudi na strani REGENERATIVNO KMETOVANJE ali Facebook skupini REGENERATIVNO KMETOVANJE.
Avtor članka je Aljaž Plankl. Članek je bil objavljen v reviji Biobrazda.