Sobota 24. 8. - Sonaravno vrtnarstvo

Kako kompostirati?

10.00 - 11.30 / Slamnata hiška

Kompostiranje je eden izmed temeljev sonaravnega vrtnarjenja. Kvaliteten kompost je vir koristnih mikroorganizmov, ki poskrbijo, da so vrtna tla živa in posledično rodovitna. Poleg tega je kompost ena izmed najboljših zastirk. Na delavnici bomo spoznali, kako pridelati kvaliteten kompost, kakšne vse načine kompostiranja poznamo in kako kompost najučinkovitejše uporabiti na vrtu.

Predava: Aljaž Plankl, Vrt BREZ prekopavanja

Sonaravno vrtnarjenje brez prekopavanja

12.00 - 13.30 / Slamnata hiška

Na predavanju bomo spoznali praktične napotke, kako ustvariti rodovitna vrtna tla brez prekopavanja z uporabo zastirk iz organskih materialov. Tako lahko z manj dela pridemo do izjemno produktivnega sonaravnega vrta. Boljše poznavanje delovanja tal spremeni naš odnos in delo na vrtu. Zavedanje, da je potrebno za tla skrbeti 365 dni v letu in ne le takrat, ko jih potrebujemo, spremeni vse. Fokus pri pripravi vrtnih tal je ustvariti univerzalno rodovitna tla na katerih 50, 100 ali več različnih rastlin zelenjave istočasno uspešno raste.

Predavata: Robi Špiler in Tjaša Štruc, Vrt Obilja

Praktični triki in nasveti za uspešno vrtnarjenje

15:00 - 16.30 / Slamnata hiška

Predavatelji bodo z vami podelili tiste najbolj kjučne prakse za uspešno vrtnarjenje, brez katerih na vrtu preprosto ne gre. Na podlagi večletnih izkušenj so Aljaž, Robi in Tjaša namreč prišli do spoznanja, da so določene prakse na vrtu nepogrešljive. Na predavanju bo tudi čas za odgovore na vprašanja publike.

Predavajo: Tjaša Štruc, Robi Špiler in Aljaž Plankl

Nedelja 25.8. - Simpozij o agrobiodiverziteti kulturnih rastlin

Dvodnevni simpozij o agrobiodiverziteti kulturnih rastlin bo posvečen predvsem osveščanju javnosti o pomembnosti biotske pestrosti v kmetijstvu, kot tisti, ki zagotavlja prehransko varnost, stabilen dohodek, materiale za oblačila in bivališče ter zdravila. Biodiverziteta je v tem trenutku ena izmed najbolj kritičnih točk našega obstoja. Na simpoziju se bomo pogovarjali o naslednjih korakih, ki so v praksi potrebni, da se zagotovi obstoj agrobiotske raznolikosti. Predstavili pa se bodo tudi kmetovalci in primeri dobre prakse, ki pri nas in v tujini že aktivno delujejo na tem področju. Simpozij je tudi preddogodek k Evropskemu dnevu trajnostnih skupnosti, ki ga organizira mednarodna organizacija ECOLISE in podprt s strani svetovne organizacije Navdanya International — Seed Freedom.

Simpozij bo potekal v nedeljo, 25. 8. in četrtek 29. 8.

Organizatorke simpozija so Andreja Kuhar, CAAP Maribor; Maja Vrčon, iniciativa Podružnica; Fanči Perdih, Amarant ob podpori Društva za permakulturo Slovenije

1. Uvodni pozdrav

10:30 - 10:45 / Slamnata hiška

Govornice - organizatorice: Fanči Perdih, Amarant; Andreja Kuhar, CAAP; Maja Vrčon, iniciativa Podružnica

2. Obilje in varnost v vaših rokah

11:00 - 11:30 / Slamnata hiška

Ali je sploh možno biti samooskrben v deželi, kjer imamo pod 10% obdelovalnih površin in smo na samem repu Evrope, ko zadeva razpoložljiva zemljišča. Samooskrbnost Slovenije je grozeče nizka. Ni pa nujno, da smo del te statistike. Sanja Lončar vam bo pokazala kaj vse se da narediti na neugodnem in po vseh kriterijih neobdelovalnem zemljišču, ki je pred štirimi leti bil neprehodna gmajna in pašnik. Ogledali si bomo kaj lahko naredi permakulturno načrtovanje in biodinamični pristop v praksi.

Predava: Sanja Lončar

3. Razgovor o agrobiodiverziteti ob hrani - KOSILO

12:00 - 13:00 / Pred slamnato hiško

Ob slastnih jedeh iz lokalno pridelane hrane se bomo sproščeno pogovarjali o problematiki in rešitvah v zvezi z agrobiodiverziteto kulturnih rastlin.

Kosilo bo pripravilo Društvo za permakulturo Slovenije

5. Predstavitev spletne platforme za izmenjavo semen Varuhi Semen

14:15 - 14:30 / Slamata hiška

Digitalna platforma Varuhov semen je namenjena varuhom lokalno prilagojenih rastlinskih sort, predvsem zelenjadnic. Namenjena je tudi iskalcem semen, ki bi radi varuhi postali! Zbirka semen se sistematično veča s sodelovanjem.

Predava: Andreja Kuhar, CAAP

6. Predstavitev funkcije za izmenjavo semen v aplikaciji Posadi.si

14:30 - 14:45 / Slamnata hiška

V sezoni 2019 naboru rešitev za vrt so pri Posadi.si dodali še podporo menjavi semen. Pri Posadi.si pravijo, da z izmenjavo semen postane vrtnarjenje še bolj zanimivo, saj so nam naenkrat dostopne sorte, ki jih v trgovinah ne najdemo in so bolj prilagojene našemu okolju. Dodatno z izmenjavo semen pripomoremo k boju proti izgubi biodiverzitete, ki je eden bolj perečih okoljskih problemov.

Predava: dr. Bojan Blažica, Posadi.si

7. Predvajanje filmov Semena svobode in Seme: Zamolčana zgodba

15:00 - 18:00 / Slamnata hiška

Semena svobode [ Seeds of freedom ]

Prelomni film, ki sta ga posnela The Gaia Foundation in African Biodiversity Network. Pripovedovalec v filmu je Jeremy Irons. Zgodba o semenih je postala, zgodba o izgubi, nadzoru, odvisnosti in dolgu. Napisali so jo tisti, ki želijo za vsako ceno ustvarjati ogromne dobičke iz našega prehranjevalnega sistema. Čas je, da spremenimo zgodbo. Slovenski prevod: Mojca Lenassi in Ekološko društvo Porevit

Seme: Zamolčana zgodba [ Seed: The Untold Story ]

Film SEME: Zamolčana zgodba prikazuje predane varuhe semen in ostaline prvobitnih ljudstev, ki varujejo našo 12.000 let staro zapuščino, od katere je v zadnjem stoletju izginilo že 94% rastlinskih sort. V času, ko biotehnološke korporacije nadzirajo večino naših semen, kmetje, znanstveniki, odvetniki in staroselski varuhi semen nadaljujejo boj Davida proti Goljatu, da bi zaščitili prihodnost naše hrane. Slovenski prevod: Nejc Suban in Maja Vrčon, iniciativa Podružnica.

8. Razstava semen

10:00 - 16:00 / Slamnata hiška

Gostili bom znamenito Zbirko fižola mame Justike, katera varuhinja je gospa Justina Škoberne iz Štajerske.

9. Izmenjava semen

16:00 - 17:00 / Slamnata hiška

Izmenjava semen je dogodek v sklopu Seed Freedom akcij, iniciativa Podružnica je kot edina slovenska organizacija podpisnik deklaracije o svobodi semen in del gibanja za svobodo semen. Izmenjava temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Za menjalna razmerja se dogovorimo med seboj. Verjamemo, da so semena dragocena valuta in vas vljudno prosimo, da s semeni ravnate spoštljivo in ste pošteni do drugih izmenjevalcev semen. Semena naj bodo starih domačih, avtohtonih ali tradicionalnih sort zelenjadnic, poljščin, zelišč, medovitih rastlin, starih okrasnih rož… Semena, ki jih nameravate izmenjati, doma skrbno preglejte in preverite kaljivost. Vsaka vrečka s semeni za izmenjavo naj bo označena s podatki: vrsta (domače ali botanično ime), sorta, ime in priimek pridelovalca, kraj nabiranja, sezona (mesec in leto vzorčenja), čas kalitve (vznika) semena, število semen v vrečki.

Ponedeljek 26.8. - Naravna gradnja

Naravne barve in premazi

10.30 - 11.30 / Slamnata hiška

Naravne stenske barve so okolju in zdravju prijazna alternativa klasičnim barvam. Kazeinske, apnene, ilovnate in rastlinske barve, so narejene iz rastlinskih in mineralnih surovin. So izredno paropropustne – stena ostaja prehodna za vlago, ki jo ustvarjamo z vsakodnevnimi aktivnostmi. Ker ne vsebujejo konzervansov in sintetičnih polnili, med sušenjem ne sproščajo v zrak neprijetnih vonjav in zdravju škodljive snov. Kakšne so prednosti naravnih barv nam bo prestavil Tone Pugelj, ustanovitelj in direktor podjetja Gnezdo iz Ljubljane, ki se ukvarja z gradbeništvom. V centru sonaravne gradnje v Šentvidu najdete naravne materiale za okolju in zdravju prijazno gradnjo in obnovo. Več o naravnih barvah si lahko preberete na tej povezavi.

Predava: Tone Pugelj, Gnezdo, center sonaravne gradnje

Uporaba industrijskih rastlin v gradnji nekoč in danes

13.00 - 14.00 / Slamnata hiška

Naravni gradbeni materiali se v uporabo vračajo iz novega zornega kota. Nekoč edini razpoložljivi materiali, so danes cenjeni zaradi majhnega okoljskega odtisa, dodelane tehnologije vgradnje in kvalitete bivanja. Lan, konoplja in slama so lokalno dostopni materiali, ki pa imajo svoje zakonitosti pri gradnji. Več o predavanju na tej povezavi.

Stojan Habjanič je učitelj učiteljev naravne gradnje v Sloveniji. Gradbenik z občutkom za prostor in ljudi. Hiše kroji z lokalnimi naravnimi materiali katere dosegajo tudi standardne pasivne gradnje.

Predava: Stojan Habjanič, univ. dipl. inž. gradb., Biogradnja s.p.

Toplotna izolacija stare cimprane hiše s slamo omočeno v ilovico

14.30 - 16.00 / Slamnata hiška

Stojan Habjanič živi na Goričkem, kjer je še veliko cimpranih hiš. Usoda večine takšnih hiš je negotova, saj jih večina propada. Na sejmu AGRA nam bo demonstriral, kako staro hišo iz lesenih brun obnovimo z naravnimi materiali, da dosega sodobne energetske standarde. Tako dobimo dom z visoko kvaliteto bivanja, hkrati pa omogočimo, da delo in vrednote naših prednikov živijo v sodobnem času in prostoru.

Delavnico vodi: Stojan Habjanič, univ. dipl. inž. gradb., Biogradnja s.p.

Torek 27.8. - Sadjarstvo in gozdarstvo

Poletna rez sadnega drevja

9.30 - 11.00 / Slamnata hiška - sadovnjak

Julija in avgusta je čas za poletno ali zeleno rez sadnega drevja, ki je po lanski obilni letini toliko bolj pomembna. S poletno rezjo naredimo krošnjo bolj zračno, osvetlimo notranjost krošnje, zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev ter izboljšamo kakovost plodov. Prednosti in trike poletne rezi bomo spoznavali v praksi. Skupaj bomo obrezali manjši sadovnjak visokodebelnih jablan, ter poleg rezi spoznali še ostala poletna opravila v sadovnjaku.

Delavnico vodi: Jani Gačnik, svetovalec za travniške sadovnjake, Zavod Jabolko

Cepljenje sadnega drevja

11.30 - 13.00 / Slamnata hiška - sadovnjak

Cepljenje je eno od osnovnih veščin sadjarja. Pravzaprav bi moralo biti del osnovnih znanj in veščin vsakega človeka, ki mu je mar za prehransko varnost. Vzgoja trajnic zahteva znatno manj dela za pridelek kot enoletnice, vsekakor pa je potrebno določeno znanje in veščine.

Tipično poletno cepljenje je cepljenje z okulacijo, vendar bomo vadili tudi cepljenje v razkol, ki ga izvajamo zgodaj spomladi. Če se želite cepljenja naučiti v praksi, prinesite svoje cepilne nože, da skupaj pridemo do cepilne samozavesti.

Delavnico vodi: Jani Gačnik, svetovalec za travniške sadovnjake, Zavod Jabolko

Trajnostno gozdarstvo v Sloveniji: načela in izzivi

15.00 - 16.00 / Slamnata hiška

Slovenija je dolgo časa veljala za gozdarsko zelo napredno deželo. Slovensko prakso prebiralnega gozdarstva, so se v Slovenijo prihajali učiti iz vsega sveta. Ob vdoru potrošniške kulture v Slovenski prostor, se ta žal odraža tudi v gospodarjenju z gozdovi. Neumnost in pohlep uničujeta dobro tradicijo ravnanja z gozdovi na Slovenskem. V predavanje bomo odstirali miselne temelje dobrega gozdarjenja. Prebiralno gozdarstvo je po načinu razmišljanja med vsemi agrikulturnimi panogami najbližje permakulturi. Kako gozdove v dobri kondiciji ohraniti za prihodnje rodove in imeti hkrati dober prihodek v sedanjosti?

Predava: mag. Andrej Breznikar, Zavod za gozdove Slovenije

Sreda 29.8. - Permakultura malo drugače

Ohranitvena obdelava tal - primer iz slovenske kmetije

10.00 - 11.00 / Slamnata hiška

Ohranitvena obdelava tal (ali angleško no-till) je alternativni način obdelave tal, pri katerem v tla posegamo minimalno in še to samo po površini. S takšnim načinom obdelave izboljšamo strukturo tal, povečamo količino organske snovi in sposobnost tal za zadrževanje vode ter hranil. Tla na dolgi rok postajajo rodovitnejša, zmanjšamo pa tudi negativne vplive kmetijstva na okolje. Kako se ohranitvena obdelava tal izkaže v praksi in kako je z ohranitveno obdelavo v Sloveniji, nam bo predstavil Branko Majerič, pionir ohranitvene obdelave tal v Sloveniji.

Predava: Branko Majerič, Kmetija-majeric.si

Kako gojiti gobe?

12:00 - 13:00 / Slamnata hiška

Gobe so dobro in zdravo živilo. Poleg uporabe v kulinariki, postaja čedalje pomembnejša uporaba gob v medicinske namene. Gobe, kot so šitake in ostrigarji spodbujajo delovanje imunskega sistema in s tem krepijo našo odpornost. V naravi opravljajo številne pomembne funkcije, brez katerih ekosistemi, ki nas obdajajo ne bi delovali. V permakulturnih sistemih lahko predstavljajo pomemben element, ki služi mnogim funkcijam. Na delavnici bomo spoznavali kaj gobe sploh so, zakaj so pomembne in se naučili kako na enostaven način vzgojite gobe na domačem vrtu.

Predavanje in demonstracija: Primož Turnšek, Društvo za permakulturo Slovenije

Kung fu motika - pravilna uporaba ročnega orodja

15:00 - 16:00 / Slamnata hiška

Kako uporabljati ročno orodje brez da obremenjujemo spodnji del hrbta, kako razporediti fizični napor na vso telo, da delo postane krepitev za telo? Verjetno najbolj zahtevna sta motika in kramp, lopata ima veliko možnosti glede na strukturo materiala, grablje znajo biti zoprne, sekira pa lahko postane orodje za koncentracijo in eleganco. Nekoč samoumevno, se uporabo ročnega orodja učimo z novimi poudarki. Rekli bomo še kakšno o kvaliteti orodja, vzdrževanju in brušenju.

Tomislav Gjerkeš se je ukvarjal z borilnimi veščinami, bil vrhunski športnik, se ukvarjal s kitajsko medicino, sedaj pa zaznavanje obremenitev telesa prenaša v pravilno uporabo ročnega orodja.

Delavnico vodi: Tomislav Gjerkeš, Društvo za permakulturo Slovenije

Četrtek 29.8. - Konoplja in zdravje

Vpliv sodobnega načina življenja na zdravje: Kaj se nam je izmuznilo in zakaj?

10:00 - 11:00 / Slamnata hiška

Življenjski slog sodobnega človeka se je zelo spremenil. Poleg tega se je spremenila pridelava hrane, spremenila se je predelava hrane, spreminja se tudi odnos, ki ga do hrane imamo. Poleg vsega naštetega pa je prehranska industrija, zavezana kapitalu in dobičkom, zato je človek v svoji osnovni eksistenčni potrebi vedno bolj zapostavljen. Skupaj s stresom in pomanjkanjem časa za gibanje, se to odraža na zdravju posameznika.

Kaj se pravzaprav dogaja in kakšne posledice to nosi za naše zdravje? Kaj lahko vsak naredi sam, da se izogne stresu in njegovim škodljivim učinkom? Odgovore na vprašanja bomo iskali skupaj z dr. Markotom Šetincem iz Mednarodnega inštituta za kanabinoide.

Predava: dr. Marko Šetinc, Inštitut ICANNA

Človeški endokanabinoidni sistem - kako deluje in zakaj je pomemben?

11.30 - 12.30 / Slamnata hiška

Konoplja vsebuje izredno bogat nabor bioaktivnih spojin. Do sedaj so v konoplji odkrili skoraj 200 kanabinoidov, preko 140 terpenov in še mnogo drugih snovi, skupno 1064 biološko aktivnih spojin. Proučevanje konoplje je vodilo v odkritje človeškega endokanabinoidnega sistema, ki je ključen pri uravnavanju delovanja človeškega organizma in je močno povezan s tem, kako se naše telo odziva na stres. V določenih okoliščinah naše telo proizvaja molekule, ki delujejo podobno kot THC in CBD z namenom, da telo zaščiti pred stresom. Zaradi stresa, ki ga povzroča sodoben način življenja, telo prehitro izčrpa zaloge lastnih kanabinoidov in s tem možnost zaščite pred negativnimi posledicami stresa. V tem primeru si lahko pomagamo s kanabinoidi iz konoplje s katerimi lahko začasno nadomestijo telesu lastne kanabinoide.

Tanja Bagar je mikrobiologinja z doktoratom iz biomedicine, ki se že več let intenzivno ukvarja z kanabinoidi in endokanabinoidnim sistemom. Je ena izmed ustanoviteljev Inštituta ICANNA.

Predava: dr. Tanja Bagar, Inštitut ICANNA

Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu

14:00 - 15:00 / Slamnata hiška

Eden izmed pomembnih aspektov permakulture je samozadostnost. Kako smo lahko samozadosti, ko pride do našega zdravja in kaj lahko storimo za svoje zdravje sami?

Pri tem nam lahko pomaga konoplja, ki vsebuje številne bioaktivne spojine, poleg tega pa so njena semena vir pomembnih hranil. Skupaj bomo preizkusili različne postopke uporabe industrijske konoplje za domačo uporabo in se naučili kdaj, zakaj in na kakšen način jih pripravljamo ter uporabljamo.

Delavnico vodi: dr. Tanja Bagar, Inštitut ICANNA

Simpozij o agrobiodiverziteti kulturnih rastlin - 2. del

Posvet ekoloških kmetov Agrobiodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi.

Posvet bo potekal v četrtek, 29. avgusta 2019, ob 10. uri v dvorani 2 na sejmišču Pomurskega sejma v sklopu sejma AGRA. Udeležba na posvetu je brezplačna in odprta za širšo javnost.

Program:

10:00 - 12:00 / predavalnica 2:

1. Slovenska pridelava ekoloških semen - možnost pridelave, ponudba in odkup

Informacije o možnostih pridelave in odkupa semenskega materiala, pridelanega na slovenskih eko kmetijah.
Možnosti posredovanja znanj in tehnologij za pridelavo semenskega materiala.
Možnosti zbiranja naročila za doseg ugodnih cen in želenih sort ekološkega semenskega materiala.
Vzpostavitev kratke verige med pridelovalcem in kupcem semenskega materiala - možnosti glede na zakonodajo.

2. Svilogojstvo in morikultura

Zgodovinsko ozadje svilogojstva v Sloveniji.
Vzgoja in oskrba murvinih dreves.
Demonstracijska predstavitev reje sviloprejk.

12:00 - 14:00 / Agrin vrt

3. Druženje ob tradicionalni Amarantovi enolončnici

4. Zasaditev murve in debata na temo svilogojstva v sodelovanju s Fakulteto za Biosistemske vede Maribor

Članki